Mlada Slovenka, ki z revolucionarno inovacijo spreminja vročo industrijo čipov

Teja Potočnik ustvarja inovacije v eni najbolj vročih panog, industriji čipov, kjer se med svetovnimi velesilami bije tehnološka bitka za svetovno prevlado. Razvila je avtomatizirano proizvodnjo polprevodnikov na osnovi nanomaterialov. Zakaj je to pomembno?

Silicija, ki je še vedno najbolj uporabljan material v proizvodnji čipov, ne moremo več zmanjševati, saj ima fizične meje, pravi Potočnik, alternativa so zato nanomateriali. »Ti imajo večji razpon lastnosti, zato lahko ustvarjajo boljše čipe, pri čemer jih ni treba pomanjševati,« bistvo svojih raziskav pojasni mlada znanstvenica.

Prvi patent in pomoč univerze

Potočnik je že kot dijakinja začrtala pot v svet, saj je tretji in četrti letnik druge mariborske gimnazije opravila na mednarodnem programu z jasno namero, da bo študirala v tujini, kjer se je nadejala več raziskovalnih priložnosti.

Po maturi se je prijavila na univerze v Veliki Britaniji, Avstriji in na Nizozemskem in se odločila za univerzo v Manchestru, za študij znanosti materialov in inženiringa. Akademsko kariero je nadaljevala na Univerzi v Cambridgeu, kjer je v okviru doktorata razvila avtomatizirano proizvodnjo polprevodnikov na osnovi nanomaterialov.

Na tej elitni univerzi, kjer imajo poseben oddelek, ki pomaga pri patentiranju intelektualne lastnine, so hitro prepoznali prebojnost njene inovacije in ji pomagali, tudi finančno, rešitev patentirati. Lastništvo tega patenta si delijo z univerzo. Je pa pozneje Teja s sodelavci samostojno prijavila še tri patente, ki so samo njihovi.

Če želite pogovor poslušati v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Iz znanosti v podjetništvo

Kot pravi, jo je mentor od začetka spodbujal, naj ustanovi lastno podjetje, prek katerega bo poskusila rešitev spraviti na trg. Ko so prijavili patent, je bila pot v podjetništvo precej naravna, pojasnjuje Potočnik. Tako je leta 2022, še v času doktorskega študija, v Cambridgeu ustanovila start up Nanomation. V veliko pomoč ji je bila udeležba v dveh podjetniških pospeševalnikih, v okviru univerze in v Londonu, kjer se je učila prvih korakov v podjetništvo.

Pred poldrugim letom je doktorirala, tako zdaj ekipa sedmih ljudi deluje na svojem, čeprav jim univerza proti plačilu za raziskovanje še vedno omogoča delo v svojih laboratorijih, kjer je vsa potrebna oprema.

Pred meseci so razvili prvi prototip na podlagi nanožic, ki ga zdaj testirajo. Prvi rezultati so spodbudni, pravi mlada podjetnica. Da bo rešitev pripravljena za prodajo, bodo potrebovali vsaj še eno leto.

Delo z inštituti in podjetji

Trenutno njihovo programsko opremo uporabljajo na nekaj univerzah in raziskovalnih inštitutih v Veliki Britaniji, večinoma za proizvodnjo prototipov elektronskih naprav iz novih materialov, da bi pospešili raziskave različnih novih materialov.

Sodelujejo tudi s podjetji, prek skupnih projektov gradijo odnos in si tudi ustvarjajo bolj jasno predstavo, kaj industrija potrebuje.

Doslej so zbrali okoli milijon evrov, od tega je okoli polovica tveganega kapitala, okoli polovica pa javnega financiranja. Prihodnje leto bodo šli v nov krog iskanja kapitala. Dolgoročni cilj je tudi lastna proizvodnja, da jo bodo lahki sami nadzorovali, pravi 27-letna Štajerka, ki si je s svojim delom tudi prislužila mesto med najboljšimi svetovnimi inovatorji na Young Inventors Prize 2025.

V pogovoru s Tejo Potočnik, objavljenem zgoraj, izveste tudi:

• Katere nanomateriale raziskuje in zakaj so boljši od silicija?
• Kaj je bilo potrebno za vstop v elitni pospeševalnik Univerze Cambridge?
• Koliko ji je ta univerza pomagala od raziskav do prvega prototipa?
• Kako težko je zbrati denar za razvoj?
• Zakaj je bila udeležba v londonskem pospeševalniku zelo koristna?
• Kako sodelujejo z industrijo?

Poslušajte pogovore še z drugimi izbranci 30 pod 30.

Na Forbesove pogovore 30 pod 30 se lahko naročite pri vašem priljubljenem ponudniku podkastov.